Državna volilna komisija se je 11. junija 2024 na 81. seji med drugim opredelila do novinarskih vprašanj, ki jih v teh dneh prejema v zvezi z izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament in posvetovalnih referendumov ter objavo izidov glasovanja. Člani DVK so odločno zavrnili očitke in kritike glede dolgotrajnega preštevanja glasov oziroma pozne objave izidov glasovanj. Opozorili so, da je šlo za pet glasovanj hkrati. Volilni odbori so morali pregledati in prešteti več kot 700.000 glasovnic za evropske volitve in skupaj skoraj 2,8 milijona referendumskih glasovnic, kar terja veliko dela in časa. Zato gre velika zahvala volilnim odborom, okrajnim volilnim komisijam, volilnim komisijam volilnih enot in službi Državne volilne komisije za korektno in brezhibno opravljeno delo.

Po prepričanju DVK je razlog za dolgo štetje to, da so bili hkrati z evropskimi volitvami razpisani še posvetovalni referendumi. V zvezi s pozno objavo izidov glasovanj pa je bilo izpostavljeno, da tokrat ni bilo opravljenih vzporednih volitev, ki jih sicer delajo medijske hiše in na podlagi katerih so lahko takoj po zaprtju volišč znani dokaj točni podatki glede izida glasovanja. Zaradi specifike evropskih volitev in preferenčnega glasu je treba vse glasovnice šteti in pregledati večkrat, preden se izid glasovanja vnese v informacijski sistem. Zato je delo bolj oteženo in posledično tudi bolj dolgotrajno kot na drugih volitvah.

V zvezi z visokim številom neveljavnih glasovnic na tokratnih evropskih volitvah so članice in člani DVK v razpravi izpostavili, da je neveljavnih glasovnic res veliko, vendar pa je bilo denimo leta 2004 še višje (5,62 %). Poleg tega je bila volilna udeležba na evropskih volitvah tokrat rekordna. Po podatkih iz nekaterih okrajnih volilnih komisij je veliko glasovnic neveljavnih, ker so bile oddane prazne, prečrtane ali pa je bilo denimo obkroženih več kandidatnih list ali več kandidatov na različnih kandidatnih listah ipd. Razlog za veliko število neveljavnih glasovnic po doslej zbranih podatkih torej ni v tem, da volivci ne bi razumeli navodil, kako se glasovnico pravilno izpolni, temveč so namenoma oddali neveljavno glasovnico. Vse neveljavne glasovnice so poleg članov volilnih odborov pregledale tudi okrajne volilne komisije, zato ni nobenega dvoma o njihovi neveljavnosti.  

Eno od vprašanj, o katerem je razpravljala DVK, je bilo tudi v javnosti izpostavljeno stališče, da so bila nekatera volišča za predčasno glasovanje določena v nasprotju z zakonom. Zakon namreč določa, da morajo biti volišča za predčasno glasovanje določena na posebnem volišču na območju okrajne volilne komisije. Denimo v Ljubljani so volišča za predčasno glasovanje  za več okrajnih volilnih komisij združena na eni lokaciji. Kot so se dogovorili člani DVK, bo za prihodnje volitve treba poiskati vsa volišča za predčasno glasovanje določiti v skladu z določbami zakona o volitvah v državni zbor.