Predsednik Državne volilne komisije Peter Golob in direktor Službe Državne volilne komisije Igor Zorčič sta 3. junija 2024 na novinarski konferenci predstavila izvedbo predčasnega glasovanja, ki bo potekalo 4., 5. in 6. junija 2024 od 7. do 19. ure na posebnih voliščih za predčasno glasovanje, in potek volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament ter treh posvetovalnih referendumov, o katerih bodo volivke in volivci glasovali v nedeljo, 9. junija 2024.
Kot je izpostavil predsednik DVK Peter Golob, se v Sloveniji prvič soočamo s situacijo, ko bo sočasno potekalo kar pet glasovanj, poleg glasovanja o evropskih volitvah tudi glasovanja o štirih referendumskih vprašanjih. Hkratna izvedba volilnih in referendumskih opravil je velik zalogaj, ki ga ne bi bilo mogoče izpeljati brez zavzetih in angažiranih članic in članov volilnih odborov ter volilnih komisij. Ob dejstvu, da je obseg dela volilnih organov zaradi sočasne izvedbe evropskih volitev in posvetovalnih referendumov bistveno povečan, je Državna volilna komisija sprejela odločitev o zvišanju nadomestil članom volilnih organov in tajnikom. Nadomestila za delo volilnih organov bodo za vsake nadaljnje volitve oziroma referendume višja za dvajset odstotkov, torej pri treh referendumih skupaj za 60 odstotkov.
Od torka do četrtka bo odprtih 97 volišč za predčasno glasovanje, v nedeljo, 9. junija, pa bo po državi od 7. do 19. ure vzpostavljenih 2981 rednih volišč in 55 volišč za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča (t. i. omnia volišča). V tujini bodo volišča odprta na 31 diplomatsko konzularnih predstavništvih v 27 državah. Skupaj bo za nemoteno izvedbo volitev skrbelo več kot 19.000 oseb. V Ljubljani je za 14 volilnih okrajev volišče za predčasno glasovanje organizirano na Gospodarskem razstavišču (dvorana Kocka A2). Tam bo v nedeljo tudi t. i. omnia volišče.
V nedeljo, 9. junija 2024, bodo volilni odbori začeli z ugotavljanjem volilnega izida po zaprtju volišč, torej po 19. uri. Najprej bodo prešteli glasove na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, vendar jih ne bodo razglasili in objavili pred 23. uro, ko se bodo zaprla še zadnja volišča v državah članicah Evropske unije (v Italiji). Začasni izidi glasovanja na evropskih volitvah se bodo torej lahko začeli objavljati po 23. uri. Takoj, ko bodo prešteti glasovi na evropskih volitvah, bodo volilni odbori ugotavljali izid glasovanja na posvetovalnih referendumih o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v državni zbor, o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo. Začasni izidi glasovanja na posvetovalnih referendumih bodo objavljeni predvidoma po 21. uri.
Predsednik DVK in direktor Službe DVK bosta na dan glasovanja na sedežu DVK dala izjave za javnost glede volilne udeležbe, in sicer: predvidoma ob 12:30 glede volilne udeležbe na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament do 11. ure, predvidoma ob 17:30 glede volilne udeležbe na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament do 16. ure, predvidoma ob 20:30 glede volilne udeležbe na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament in na posvetovalnih referendumih do 19. ure. Po 22. uri pa bodo predstavniki DVK na voljo za morebitne izjave v medijskem središču v Hiši EU.
Volilno udeležbo bodo volilni odbori ugotavljali posebej za evropske volitve in posebej za vsak referendum. Volilna udeležba do 11. in do 16. ure se bo javnosti sporočala samo za udeležbo na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, po 19. uri pa se bo sporočala tudi udeležba na posvetovalnih referendumih. Statistični podatki o udeležbi volivcev po spolu in starosti, ki jih morajo zabeležiti volilni odbori, se bodo zbirali za udeležbo na evropskih volitvah in za udeležbo na posvetovalnem referendumu o evtanaziji.
Na evropskih volitvah ima volivec možnost, da poleg glasu za listo kandidatov odda tudi preferenčni glas. V zvezi s tem je predsednik DVK Peter Golob pojasnil, da preferenčni glas ni obvezen, volivec se sam odloči, ali ga bo oddal. Preferenčni glas pa je veljaven le v primeru, če ga volivec nameni kandidatki ali kandidatu na tisti kandidatni listi, za katero je glasoval.
Na tokratnih volitvah bodo prvič lahko glasovali tudi osebe, ki so bile postavljene pod skrbništvo in jim je bila odvzeta volilna pravica. V začetku letošnjega leta je bila namreč sprejeta novela zakona o volitvah v državni zbor, ki je odpravila omejitev volilne pravice za omenjene osebe (gre za 4424 državljanov, ki so imeli v evidenci volilne pravice pred uveljavitvijo novele vpisan popoln odvzem volilne pravice ali odvzem pasivne volilne pravice). Ti volivci imajo pravico, da jim na volišču pri glasovanju pomaga pomočnik, ki ga izberejo sami. Omeniti še velja, je dejal predsednik DVK Peter Golob, da bodo na voliščih za slepe in slabovidne volivce na voljo posebne šablone, opremljene z Braillovo pisavo.
V zvezi z informacijami, ki so v javnosti zaokrožile glede ukinjanja volišč, je Golob pojasnil, da volišča in območja volišč določajo okrajne volilne komisije. Pri tem morajo spoštovati določbo Zakona o volitvah v državni zbor, da morajo biti volišča dostopna invalidom. Državna volilna komisija ob vsakokratnih volitvah sprejme napotke okrajnim volilnim komisijam glede določanja, ukinjanja in združevanja volišč. V navodilih za izvedbo letošnjih volitev in referendumov je DVK dala okrajnim volilnim komisijam napotek, naj se volišča ne ukinjajo. Do večjega znižanja števila volišč je sicer prišlo v letu 2014, ko je DVK za izvedbo takratnih evropskih volitev sprejela posebna Priporočila za določitev volišč in njihovih območij. Število volišč pa se je nekoliko zmanjšalo tudi s spremembo zakona o volitvah v državni zbor, s katero je bilo leta 2017 določeno, da morajo biti volišča dostopna invalidom.
Direktor Službe DVK Igor Zorčič je med drugim izpostavil, da bo glasovanje o evropskih volitvah in o posvetovalnih referendumih potekalo na istih voliščih in z istimi volilnimi odbori. Volilni upravičenci so na naslov stalnega prebivališča prejeli eno obvestilo – torej skupaj za evropske volitve in za referendume - o tem, kje se nahaja njihovo volišče za glasovanje v nedeljo. To obvestilo sicer ni obvezno, volivec lahko na volišču glasuje tudi brez obvestila, mora pa s seboj imeti osebni dokument.
Na vsakem volišču bosta dva volilna imenika, in sicer se bo v enega volivec podpisal za glasovanje na evropskih volitvah, v drugega pa za glasovanje na posvetovalnih referendumih, torej skupaj štirikrat. Volivec, ki bo dal vse štiri podpise, bo prejel pet glasovnic: eno za evropske volitve in štiri glasovnice za glasovanje o štirih referendumskih vprašanjih. Vsak volivec se sam odloči, ali bo glasoval za vse tri referendume ali samo za enega ali pa za dva. Glede na to, za katerega od referendumov se bo podpisal v volilni imenik, bo tudi prejel glasovnico oz. glasovnici/e.
Volilnim upravičencem s stalnim prebivališčem v tujini (t. i. izseljenci) se po uradni dolžnosti pravočasno pošlje volilno gradivo (volilna karta in glasovnica). Ti volivci imajo možnost glasovati po pošti iz tujine ali pa na volišču na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije, pri čemer jim ni treba oddati nobene vloge. Za junijske volitve poslancev iz RS v Evropski parlament so bile pošiljke volilnega gradiva z uradno prazno glasovnico odposlane več kot 106.000 volilnim upravičencem v tujini. Ti so volilno gradivo prejeli v času, ko seznam potrjenih list kandidatov še ni bil potrjen, zato smo jim pojasnili, da lahko podatke o kandidatnih listah ter kandidatkah in kandidatih preverijo na spletni strani DVK po opravljenem žrebu vrstnega reda kandidatnih list na glasovnici.
V zvezi z vprašanji, ki jih je Služba DVK prejela glede neenotnega navajanja podatkov o izobrazbi kandidatk in kandidatov, ki so navedeni v javni objavi s seznamom kandidatnih list, je Zorčič pojasnil, da mora predlog liste kandidatov v skladu z zakonom med drugim vsebovati podatke o stopnji in nazivu izobrazbe, strokovni ali znanstveni naslov in delo, ki ga kandidat opravlja. DVK te podatke objavi v skladu z informacijami, ki jih predložijo predlagatelji kandidatnih list. DVK nima pravne podlage, da bi lahko preverjala podatke o izobrazbi kandidatov. Izobrazba tudi ni pogoj za kandidaturo oz. pasivno volilno pravico. V instruktivnem obrazcu za vložitev liste kandidatov za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament je DVK med drugim navedla usmeritve glede ustreznega in poenotenega navajanja izobrazbe kandidatov, vendar so predlagatelji kljub temu izobrazbo navajali zelo različno.
