Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov.
Sestoji iz 40 članov, in sicer:

• štirje predstavniki delodajalcev,
• štirje predstavniki delojemalcev,
• štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev,
• šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti,
• dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov.

Organizacijo državnega sveta ureja zakon, same pristojnosti pa so napisane v ustavi.

Državni svet lahko:

• predlaga državnemu zboru sprejem zakonov
• daje državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti
• zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča
• zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. Člena

Na zahtevo državnega zbora mora državni svet izreči mnenje o posamezni zadevi.

Za razliko od Državnega zbora, se Državni svet voli na posreden način. Volilno pravico imajo samo tisti, ki so sočlani interesnih skupin, ki jim je zagotovljeno zastopstvo v Državnem svetu. Posebnost je tudi v tem, da imajo aktivno volilno pravico v določenem obsegu tudi tujci, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost na enem izmed interesnih področij oziroma so v delovnem razmerju.

Volitve opravijo posebna volilna telesa. Kandidiranje za člane Državnega sveta prepušča zakon v celoti samim interesnim organizacijam in lokalnim skupnostim. Te določajo kandidate v skladu s svojimi pravili.

Pri ugotavljanju izida glasovanja je uporabljen sistem relativne večine, kar pomeni, da so za člane volilnega telesa izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.

Volitve v Državni svet razpiše predsednik Državnega zbora.